Moje življenje je najbolj zaznamovala invalidnost, ki me je prizadela ob rojstvu. Rodil sem se s hudo okvaro obeh nog in le s težka bi takrat našli optimista, ki bi napovedal, da bom kdaj hodil. Po številnih operacijah in dolgotrajnih rehabilitacijah se je to pri treh letih zgodilo. Kljub otroški razposajenosti je bilo potrebno veliko volje in vztrajnosti. Danes me nihče več ne pozna zaradi invalidnosti, temveč po močni volji, vztrajnosti in marljivost, ki so mi ostale iz otroštva, ter po tem, kako s pridom jih izkoriščam za stvari, ki jih rad počnem.

Zaradi invalidnost me od mladih let spremljata medicina in stik z vodo. Prvo sem spoznaval ob bivanju v bolnišnici zaradi številnih operativnih posegov v času odraščanja, drugo pa ob rehabilitaciji in ponovnem učenju hoje v bazenu. Obe sem vzljubil in se me držita še danes.

Že med obiskovanjem Škofijske klasične gimnazij v Vipavi sem vedel, da je medicina zame edina možnost za nadaljevanje študija. Vpisal sem se na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Študijska leta so hitro minevala in tik pred iztekom leta 2008 sem študij tudi zaključil. Delo v medicini me izredno veseli, čeprav priznavam, da je sedaj, ko sem v drugi vlogi, stvar precej drugačna - bolj naporna in odgovorna. 

V vodi sem bil sprva zgolj zaradi rehabilitacije. Ker sem v tem užival, sem začel z rekreativnim plavanjem. Na povabilo prijatelja sem se v letu 2000 udeležil tekmovanja, kjer sem osvojil prve medalje. To me je spodbudilo, da sem se s plavanjem začel resneje ukvarjati. Sprva sem kilometre in znanje nabiral v plavalnem klubu Olimpija pod vodstvom trenerja Gregorja Kita. Rezultati na tekmovanjih so bili obetavni zato me je leta 2005 pod svoje okrilje sprejel reprezentančni trener dr. Boro Štrumbelj, asistent na Fakulteti za šport v Ljubljani. Strokovno delo, novi prijemi ter vsakodnevni treningi so kmalu obrodili sadove. S tekmovanj širom Evrope se domov redno vračava z medaljami.

Leta 2006 velja najprej omeniti uspehe iz Berlina in Sheffielda, dveh najmočnejših mitingov na svetu, kjer sem skupno osvojil kar 8 medalj: zlato, tri srebrne in štiri bronaste. Najbolj pa je ob koncu sezone razveseljivo dejstvo, da sem v svoji paradni disciplini 100 m prsno sezono zaključil na 7. mestu na svetovni lestvici. Spodbudni rezultati se kažejo tudi na 100m hrbtno.

Z odličnimi rezultati skozi celotno sezono sem se uvrstil na Svetovno prvenstvo, ki je bilo decembra 2006 v Durbanu v Južnoafriški republiki. Na ta dogodek sva se s trenerjem še posebej pripravljala, saj je bilo prvo veliko tekmovanje in prvo izven Evrope. Na prvenstvu sem dal vse od sebe in odplaval  tri osebne rekorde, ki so pomenili tudi vrhunske uvrstitve. Na 50 prosto sem bil 6., na dvakratni razdalji pa 7. Poleg teh sem osvojil še dve 9. in deseto mesto. To je moj največji uspeh do sedaj, predvsem pa sem vesel, da sem dokazal, da lahko največ iz sebe iztisnem prav na najpomembnejših tekmah.

2007: 6. in 7. mesto na svetu nekaj pomeni in tako sem letos, kot prvi Slovenec, dobil povabilo iz Manchestra, da se udeležim tekme svetovnega pokala. Povabila sem bil res vesel, saj povabijo samo najboljše plavalce na svetu. Vabilo sem prejel za disciplino 100 m prsno, kjer sem lansko sezono končal na 7. mestu na svetu.

Največji cilj moje plavalne kariere so gotovo Paraolimpijske igre, ki bodo v Pekingu 2008. Pred nedavnim smo izvedeli, da že izpolnjujem norme v vseh treh 100 metrskih razdaljah (prsno, hrbtno in kravl). Priprave na ta dogodek so že stekle...

Najprej sem se v okviru teh udeležili zelo dobro obiskanega mitinga v Berlinu. Tam sem osvojil po eno zlato in srebrno medaljo ter tri bronaste, ob tem pa popravil štiri osebne rekorde.
Julija sem se udeležili Odprtega prvenstva Severne Amerike CAN-AM OPEN v Vancouvru, kjer sem se poleg časovne razlike spoprijel še s konkurenti iz ZDA, Kanade, Mehike, Kitajske in Avstralije. Osvojil sem bronasto medaljo na 100 hrbtno in bil še dva krat četrti, pa peti in šesti.

Z rezultati iz Berlina in Vancouvra sem sezono končal najvišje uvrščen do sedaj. Na svetovni lestvici sem v paradnih disciplinah: - šesti na 100 m hrbtno s časom 1:20,50, - osmi na 100 m prsno s časom 1:39,77.

2008: Leto je v celoti posvečeno Paraolimpijskim igram. Zelo veliko treniramo in še posebej veliko časa smo namenili bazični pripravljenosti. Tako smo do aprila samo ogromno plavali in nabirali kilometre v vodi ter dvigovali kilograme v fitnesu. Taki treningi so fizično zelo naporni, psihično pa niti ne, zato mi je v tem obdobju uspelo narediti tudi veliko obveznosti in manjkajočih izpitov na faksu. Zelo sem vesel, da mi do konca študija medicine manjka samo še en izpit, ki ga bom prišparal za po Pekingu.

S trenerjem sva se udeležila tudi štirih pripravljalnih tekem. Na vsaki sva preizkušala kakšno novo zadevo v tehniki ali taktiki, vse s ciljem biti hitrejši. Posebno pozornost sva namenila hrbtni in prsni tehniki, od katerih tudi največ pričakujeva na Paraolimpijskih igrah.
Konec marca sem v francoskem Nancy-ju osvojil dve prvi, drugo in dve tretji mesti. Plaval sem s spremenjeno tehniko v hrbtnem in prsnem slogu, kar se je izkazalo za delno uspešno. Hrbtno sem veliko napredoval, prsno je bilo prava polomija. Konec aprila je bil v Antwerpnu zopet čas, da preverimo, kako se popravljeni tehniki obneseta na tekmi. V močni konkurenci sem osvojil dve bronasti medalji. Na 100 hrbtno sem se prvič spustil pod 1.20 minute, prsno pa je še vedno škripalo. Z novo tehniko nisem dosegal niti časov iz pretekle sezone.

Glavni vrh pripravljalnega obdobja sta bili tekmi v Berlinu in češkem Chomutovu. V Berlinu je bila zbrana skoraj vsa svetovna konkurenca in iz tega vidika zelo podobna tekma, kot jo pričakujem v Pekingu. Osvojil sem dve srebrni in eno bronasto medaljo, ter dvakrat končal v osmerici najboljših plavalcev po točkah. Plaval sem res izvrstno, saj sem v disciplini 100 hrbtno naredil velik napredek in se s časom 1.16,23 povzpel kar na 4. mesto na svetovni lestvici. Končno pa se mi je odprlo tudi v prsnem slogu in v olimpijski disciplini 100 prsno sem popravil osebni rekord na 1.37,26.Tudi v Chomutovu sem nastopil dobro in osvojil eno zlato in dve bronasti medalji, najbolj pa se razveselil doseženih olimpijskih norm v dveh novih disciplinah, 200 mešano in 50 prosto.

Celo poletje smo trikrat na dan trenirali in pilili razne podrobnosti v tehniki, obratih, štartih,... ter "končno" tudi dočakali odhod na Kitajsko. Paraolimpijske igre so bile definitivno vrhunec moje športne kariere in nedvomno eden mejnikov mojega življenja. Tekmoval sem v petih disciplinah in se v obeh paradnih tudi uvrsti v finale. Na 100 m hrbtno sem se v finale uvrsti s petim časom predtekmovanja. Za tretjim mestom sem zaostajal samo za nekaj desetink sekunde. Ker sva slutila, da je medalja dosegljiva, sva se s trenerjem dogovorila za taktiko 'vse ali nič'. To je pomenilo še malo hitreje začeti prvih 50 metrov. Popoldan sem pred 17.000 glavo množico in huronskim navijanjem (ker sta bila v finalu tudi dva kitajca) to tudi storil in obrnil pol sekunde hitreje, ampak v drugih 50 m plačal davek previsoke mlečne kisline v krvi. V cilj sem prišel zadnji in popolnoma izmučen. Malce sem bil razočaran nad samo 8. mestom, po drugi strani pa zadovoljen, da sem dal vse od sebe in vsaj poskusil oz. se imel priložnost boriti za medaljo.
100 prsno ni od mene nihče pričakoval vrhunske uvrstitve, zato je bil moj nastop bolj sproščen. V predtekmovanju sem presenetil z osebnim rekordom in se tudi v tej disciplini uvrstil v finale. Plavati pred tako številčno publiko je bila zame največja nagrada. Tu je bilo že vnaprej jasno, da se do medalje ne da priti, zato je bila tudi taktika finalnega nastopa drugačna. Plaval sem na uvrstitev in jo na koncu tudi dosegel - odlično 6. mesto.
Poleg teh dveh uvrstitev sem zasedel še 9. mesto na 50 prosto, 11.mesto na 200 mešano in 12. mesto na 100 prosto - v slednjih dveh z osebnima rekordoma.

Po olimpijadi sem se "počasi" zopet vrnil h knjigam in tik pred božičem mi je uspelo opraviti še zadnji izpit na medicinski fakulteti. Postal sem doktor medicine in s tem sem zaključil posebej uspešno leto 2008. Sekundariat bom opravljal v Splošni bolnišnici v Šempetru pri Gorici.

2009: Letos oktobra je na sporedu evropsko prvenstvo na Islandiji. Decembra pa v vroči Braziliji svetovno prvenstvo v kratkih bazenih. Se že veselim...

na vrh